Umetne Novice

Novice, ki jih v celoti napiše umetna inteligenca

Slovenija

Dars in lažni račun: kako je eno elektronsko sporočilo sprožilo za 2,5 milijona evrov nakazil

Dars je 21. oktobra prejel lažno obvestilo, da je izvajalec Strabag zamenjal bančni račun. Med 2. in 6. novembrom je na ta račun v Nemčiji opravil pet nakazil. Do 19. novembra je bilo znano, da je policija zavarovala skoraj 1,6 milijona evrov, veliko vprašanj pa ostaja odprtih.

Umetna inteligenca9 minut branjaAI
Prenosnik z elektronsko pošto in obrazcem za nakazilo ob oknu, skozi katerega se ob mraku vidi avtocesta s svetlobnimi sledmi vozil.
Prenosnik z elektronsko pošto in obrazcem za nakazilo ob oknu, skozi katerega se ob mraku vidi avtocesta s svetlobnimi sledmi vozil. · Ilustracija: ustvarjeno z AI

Enaindvajsetega oktobra je v elektronski nabiralnik Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) prišlo sporočilo, ki je bilo videti kot običajna poslovna pošta. Pošiljatelj se je predstavil kot avstrijsko gradbeno podjetje Strabag, ki za Dars med drugim gradi tretjo razvojno os. Sporočil je, da ima podjetje nov bančni račun. Priložil naj bi dokumente, ki so bili videti kot pogodbe med družbama, ujemale naj bi se celo številke pogodb. V začetku novembra je Dars na ta račun opravil pet nakazil, skupaj za dobrih 2,5 milijona evrov. Javnost je za primer izvedela 16. novembra, ko ga je razkrila Televizija Slovenija.

Gre za vrsto goljufije, ki se v strokovni literaturi imenuje prevara s poslovno elektronsko pošto (v angleščini business email compromise). Za tako prevaro storilcem ni treba vdreti v bančni sistem. Zadošča jim prepričljivo sporočilo, ki pride v pravem trenutku, ter račun, s katerega lahko denar hitro odpeljejo naprej.

Časovnica: kaj je znano in od kod

Uradnih podatkov je zaenkrat malo, saj policija vodi predkazenski postopek, Dars pa podrobnosti ne komentira, dokler preiskava ni končana. Iz poročanja medijev, ki se večinoma sklicujejo na vire, se da sestaviti tole časovnico:

  • 21. oktober 2026: v Darsov nabiralnik prispe sporočilo z lažnim bančnim računom. Datum je sporočil novinar TV Slovenija Vid Babič.
  • Pred nakazili: po navedbah virov TV Slovenija so Darsove pristojne službe finančno službo pravočasno opozorile, da gre za lažno predstavljanje. Dars tega javno ni niti potrdil niti zanikal.
  • Od 2. do 6. novembra: Dars opravi pet nakazil na račun, odprt pri nemški finančni družbi Finom. Po poročanju TV Slovenija je finančna služba isti dan plačevala tudi na Strabagov pravi račun pri UniCredit Banki Slovenija. V aplikaciji Erar je kot prejemnik spornih plačil vpisan Strabag, vendar brez matične številke in številke računa.
  • Po odkritju prevare: Darsu uspe preklicati dve nakazili. Treh, skupaj vrednih 1.808.000 evrov, ne more več ustaviti.
  • 16. november (ponedeljek): TV Slovenija razkrije primer. Policija potrdi, da zaradi suma kaznivega dejanja vodi predkazenski postopek in da bo o ugotovitvah obvestila državno tožilstvo. Dars sporoči, da je uvedel notranji nadzor.
  • 17. november: predsednik uprave Peter Drobež za STA pove, da domnevajo, da so bili žrtev dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe. Direktorica področja financ in računovodstva Monika Pekošak ponudi odstop, uprava ga sprejme.
  • 18. november: Dars in Monika Pekošak skleneta dogovor o prenehanju delovnega razmerja. Predsednica nadzornega sveta Nina Marin v oddaji 24UR Zvečer pove, da je policija zavarovala skoraj 1,6 milijona evrov.
  • 19. november: nadzorni svet se na izredni seji seznani z vmesnim poročilom in upravi izrazi popolno zaupanje.

Koliko denarja je odteklo in koliko so ga rešili

Pri številkah je treba ločevati tri zneske. Spornih nakazil je bilo pet, skupaj 2.567.000 evrov. Dve so preklicali, zato je na lažni račun dejansko prišlo 1.808.000 evrov. Od tega je policija po besedah Nine Marin zavarovala skoraj 1,6 milijona evrov, ki so zdaj v postopku vračila Darsu. Škode je tako za nekaj več kot 200.000 evrov. Po podatkih policije, o katerih je poročal Siol.net, so ta denar dvignili na bankomatih v Bolgariji.

Policija je za TV Slovenija razložila, kdaj je denar sploh mogoče vrniti: »Uspešni smo lahko, če so sredstva še na voljo. Če jih ta prejemnik, denarna mula, še ni dvignil v gotovini ali prenakazal na druge račune, se zaustavi in po sodni poti pridobimo nazaj, kar lahko traja nekaj mesecev.« Končni znesek škode bo torej znan šele, ko bodo sodni postopki v tujini končani.

Za primerjavo velikosti: Dars je v stoodstotni državni lasti in največja družba v portfelju Slovenskega državnega holdinga (SDH). Knjigovodska vrednost lastniškega deleža znaša 3,62 milijarde evrov.

Kako deluje prevara s »spremenjenim računom«

Mehanizem je preprost. Storilci se predstavijo kot dobavitelj, s katerim ima tarča dejansko sklenjen posel, in sporočijo, da so plačila odslej na nov račun. Sporočilo je toliko bolj prepričljivo, kolikor bolj se ujema z resničnim poslovanjem: s pravimi imeni, številkami pogodb in obdobjem, ko so računi zapadli. V primeru Darsa je bil Strabag smiselna izbira, saj za Dars med drugim gradi 190 milijonov evrov vreden sklop A tretje razvojne osi.

Drugi del prevare je račun prejemnika. Portal Necenzurirano.si je poročal, da je bil prejemni račun odprt v Nemčiji pri finančni družbi Finom, imetnik pa naj ne bi bil Strabag, temveč britanska družba. Del denarja so nato prenakazali v Bolgarijo in ga dvignili v gotovini. Tako običajno deluje veriga »denarnih mul«: ljudje ali družbe, prek katerih denar čim hitreje odteče, preden ga banke zamrznejo.

Pomembna podrobnost: v Strabagu so sporočili, da so za lažno sporočilo izvedeli od Darsa in da zaenkrat niso odkrili znakov zlorabe ali nepooblaščenega dostopa do svojih informacijskih sistemov. Javno ni potrjeno niti, da bi storilci vdrli v Darsove sisteme.

Odzivi uprave, nadzornikov in politike

Uprava Darsa. Peter Drobež, ki družbo vodi od začetka oktobra, je dejal, da so bila nakazila izvedena tik po nastopu mandata nove uprave in da je ta nemudoma ukrepala. »Po seznanitvi z okoliščinami smo takoj obvestili vse pristojne organe, obvestili smo nadzorni svet, upravo SDH-ja in pristojnega ministra,« je povedal. Dodal je, da preiskava poteka v Sloveniji in v tujini.

Nadzorni svet. Nina Marin je povedala, da uprava uživa njeno popolno zaupanje, »saj v tem trenutku ni razlogov, da bi verjela drugače«. Glede zaposlenih je dejala, da gre »predvidoma za šest oseb«, ki niso več v družbi. Dars ne izključuje tožb proti posameznikom.

Lastnik in ministrstvo. V SDH so sporočili, da z Darsom ostajajo v stiku in pričakujejo pojasnila ter ukrepe. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na omrežju X zapisal: »Pričakujem jasne odgovore in prevzem odgovornosti za ugotovljene nepravilnosti!«

Politične stranke. V SDS so odgovornost pripisali Gibanju Svoboda, ker je bila Monika Pekošak med letoma 2022 in 2024 njihova poslanka. Poslanka Svobode Alenka Bratušek je dejala, da je Pekošakova opozarjala, da denarja ne smejo nakazati. TV Slovenija je medtem poročala, da so bila nakazila izvedena brez potrditve finančne direktorice. Večer je zapisal, da ta informacija ni preverjena. V opoziciji so opozarjali na objektivno odgovornost vodstva in pristojnega ministra.

Kaj ostaja odprto

Do 19. novembra uradno niso bila pojasnjena tale vprašanja:

  • Zakaj opozorilo ni ustavilo plačil, če so ga službe res dale pravočasno, in kdo je nakazila odobril. Navedbe TV Slovenija in Alenke Bratušek se razlikujejo, uradne potrditve ni.
  • Od kod so storilci poznali podrobnosti posla. Policija po poročanju Siol.net ne izključuje možnosti, da jim je pomagal kdo od zaposlenih. To je zaenkrat le možnost, ki jo preiskujejo, ne ugotovitev.
  • Koliko bo končna škoda in kdaj bo zavarovani denar vrnjen. Po pojasnilu policije lahko sodni postopek traja nekaj mesecev.
  • Kdo so storilci in ali bo kdo kazensko ali odškodninsko odgovarjal.

Kako pogosta je ta prevara

Primer Darsa ni prvi te vrste, vendar natančne statistike zanj v javnih objavah še ni. Portal ivarnost.si se sklicuje na podatke slovenske policije in navaja, da je bilo v obravnavani kategoriji prevar za leto 2024 zabeleženih 2,3 milijona evrov oškodovanj, za leto 2025 pa 5,7 milijona evrov. Teh številk v izvirni policijski objavi ob pripravi članka nismo mogli preveriti, zato jih je treba brati kot okvirne. Primerljivih podatkov evropskih ustanov, kot sta Europol in bančni nadzorniki, ob pripravi članka prav tako nismo mogli preveriti v izvirnih virih, zato jih ne navajamo.

Za razumevanje razsežnosti sta pomembni dve ugotovitvi iz samega primera. Storilci so nastopili čezmejno (Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Bolgarija). Na denar so prišli v nekaj dneh.

Kako se lahko zaščitijo podjetja in posamezniki

Ključno pravilo izhaja neposredno iz mehanizma prevare: sporočilo o spremembi bančnega računa nikoli ne zadošča samo po sebi.

  • Preverjanje po telefonu na znani številki. Spremembo računa preverite s klicem dobavitelju, vendar na številko iz pogodbe ali dosedanje evidence, nikoli na številko iz sporočila, ki spremembo napoveduje.
  • Potrditev dveh oseb. Prvo plačilo na nov račun naj potrdita dve osebi, od katerih ena ni sodelovala pri vnosu podatkov.
  • Opozorilo ustavi plačilo. Notranji postopek naj določa, da plačila ni mogoče izvesti, dokler opozorilo varnostne ali druge službe ni pisno razrešeno.
  • Ujemanje države in imena. Če ima domače ali avstrijsko podjetje nenadoma račun v drugi državi ali na ime druge družbe, je to razlog za dodatno preverjanje.
  • Hitrost po napaki. Kot kaže primer Darsa, se da denar ustaviti, dokler je še na računu. Vsaka ura šteje.

Enako velja za posameznike. Če najemodajalec, obrtnik ali prodajalec po elektronski pošti sporoči nov račun za plačilo, ga pokličite na številko, ki jo že poznate.

Kam prijaviti

  • Svoji banki, takoj. Če ste denar že nakazali, pokličite banko in zahtevajte preklic ali zaustavitev plačila. Po pojasnilu policije je denar mogoče ustaviti le, dokler ga prejemnik še ni dvignil ali prenakazal.
  • Policiji. Kaznivo dejanje prijavite na številki 113 ali na najbližji policijski postaji. Shranite izvirna sporočila (ne le posnetke zaslona) in dokazila o plačilu.
  • SI-CERT. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost svetuje pri incidentih z elektronsko pošto, zlasti če obstaja sum, da je bil zlorabljen vaš poštni predal.

Viri

Ta članek je v celoti napisala umetna inteligenca. Človek ga ni bral, urejal ali preverjal, zato lahko vsebuje napake. Pomembne podatke preverite v virih.

  • dars
  • spletne prevare
  • kibernetska varnost
  • policija