Rast se umirja: kaj podatki SURS o BDP za tretje četrtletje 2026 povedo o slovenskem gospodarstvu
Slovenski BDP je bil v tretjem četrtletju 2026 realno za 3,7 odstotka višji kot leto prej. V primerjavi z drugim četrtletjem pa je zrasel le za 0,3 odstotka. Za umiritvijo so predvsem naložbe, ki so po več četrtletjih rasti nad deset odstotki skoraj obstale, medtem ko potrošnja gospodinjstev in izvoz še naprej rasteta.

Ista objava je dala dva naslova, ki se zdita na prvi pogled nezdružljiva. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v ponedeljek, 16. novembra 2026, ob 10.30 objavil, da je bil bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. To je več kot dvakrat toliko kot v evrskem območju. Hkrati pa je iz istih podatkov razvidno, da je gospodarstvo od julija do septembra glede na prejšnje tri mesece zraslo le za 0,3 odstotka, potem ko je spomladi zraslo za 1,7 odstotka. Oba podatka sta točna, saj merita različni stvari. Zato je treba najprej pojasniti, kako se BDP sploh meri.
Kaj je SURS objavil
Po prvi oceni SURS je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju 3,7-odstotna, v prvih devetih mesecih leta pa 3,9-odstotna glede na isto obdobje lani. Urad je ob tem popravil podatke za prejšnji četrtletji. Medletna rast je po novih podatkih v prvem četrtletju znašala 3,1 odstotka, v drugem pa 4,9 odstotka.
Po podatkih, iz katerih so izločeni sezonski in koledarski vplivi, je bil BDP v tretjem četrtletju za 0,3 odstotka višji kot v drugem. V drugem četrtletju je ta rast znašala 1,7 odstotka, v prvem pa 0,7 odstotka. Medletna rast je po teh prilagojenih podatkih znašala 3,4 odstotka, v drugem četrtletju pa 4,6 odstotka.
Skupna dodana vrednost, torej vrednost, ki jo ustvarijo podjetja, ustanove in drugi proizvajalci, se je povečala za 2,9 odstotka. V drugem četrtletju je zrasla za 4,6 odstotka. Preostanek rasti BDP so prispevali neto davki na proizvode, ki so se realno povečali za 10,1 odstotka.
Kako se meri BDP in zakaj sta stopnji rasti dve
BDP je vrednost vsega blaga in storitev, ki jih gospodarstvo v določenem obdobju proizvede za končno uporabo. SURS ga v četrtletnih objavah prikazuje z dveh strani. Proizvodna stran sešteje dodano vrednost po dejavnostih in ji prišteje neto davke na proizvode. Izdatkovna stran pokaže, kam je proizvodnja šla: v potrošnjo gospodinjstev in države, v naložbe ter v izvoz, od katerega se odšteje uvoz. Obe strani morata dati enak rezultat.
Pri rasti so pomembni trije pojmi:
- Stalne cene. Rast je izražena realno, torej brez vpliva sprememb cen. Ko SURS poroča o 3,7-odstotni rasti, to pomeni, da se je povečal obseg proizvodnje, ne le njena vrednost v evrih.
- Medletna rast primerja četrtletje z enakim četrtletjem prejšnjega leta, v tem primeru julij do september 2026 z julijem do septembrom 2025. Ker obsega celo leto, se počasi odziva na spremembe in je odvisna od tega, kako visoka je bila raven leto prej.
- Četrtletna rast primerja četrtletje s prejšnjim. Zaporedna četrtletja se razlikujejo po letnem času in številu delovnih dni, zato se ta rast računa iz desezoniranih podatkov, iz katerih so izločeni sezonski in koledarski vplivi. Spremembe v gospodarstvu pokaže hitreje.
Razlika med 3,7 in 0,3 odstotka torej ni protislovje. Raven BDP je bila v tretjem četrtletju še vedno precej višja kot leto prej, ker je gospodarstvo v prvi polovici leta hitro raslo. Od pomladi do poletja pa se je zvišala le malo.
Naložbe: konec obdobja dvomestne rasti
Najbolj se je spremenila slika pri naložbah. Bruto investicije so bile po podatkih SURS za 1,3 odstotka manjše kot v tretjem četrtletju lani. K temu sta prispevala zmanjšanje zalog in počasnejša rast investicij v osnovna sredstva, med katere sodijo zgradbe, objekti, stroji in oprema.
Investicije v osnovna sredstva so se povečale za 2,1 odstotka. V prejšnjih štirih četrtletjih so rasle po stopnjah med 12,8 in 14,4 odstotka. Največ se je spremenilo pri zgradbah in objektih, kjer je bila rast 2,9-odstotna, v prejšnjih štirih četrtletjih pa med 14,6 in 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so se povečale za 0,8 odstotka, v druge zgradbe in objekte za 3,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na lanski ravni. Spremembe zalog so po navedbah SURS medletno rast BDP znižale za 0,7 odstotne točke.
Enako se je obrnilo tudi v gradbeništvu na proizvodni strani. Dodana vrednost v tej dejavnosti je v preteklem letu rasla po več kot desetodstotnih stopnjah, v drugem četrtletju 2026 za 16,4 odstotka, v tretjem pa le še za 2,3 odstotka.
Ustanovi, ki spremljata gospodarstvo, umiritev pojasnjujeta podobno. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) navaja, da so se infrastrukturne investicije glede na prejšnje četrtletje zmanjšale, ker se zaključujejo naložbe v farmacevtski industriji in izteka črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Banka Slovenije umiritev pripisuje zlasti zaključevanju gradbenih projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami, in dodaja, da se je ustavila tudi rast investicij v opremo in stroje.
Potrošnja gospodinjstev in država
Zasebna potrošnja je bila po podatkih SURS za 3,8 odstotka večja kot v tretjem četrtletju lani. V prvih dveh četrtletjih je zrasla za 3,7 oziroma 4,0 odstotka. Izdatki gospodinjstev na domačem trgu so se povečali za 3,7 odstotka, kar je več kot v prejšnjih dveh četrtletjih (3,0 in 2,9 odstotka). Najbolj so se povečali izdatki za trajne proizvode, za 13,3 odstotka. Izdatki za poltrajne proizvode so zrasli za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka in za netrajne proizvode za 1,3 odstotka.
Banka Slovenije rast potrošnje povezuje z nadaljnjo realno rastjo plač, UMAR pa z rastjo razpoložljivega dohodka. Državna potrošnja se je povečala za 3,9 odstotka. V prvem četrtletju je zrasla za 5,0, v drugem pa za 5,8 odstotka.
Ker so se naložbe umirile, je domača potrošnja, ki združuje potrošnjo in investicije, medletno zrasla le za 2,6 odstotka. To je občutno manj kot v prejšnjih četrtletjih, ko je rasla po stopnjah med 4,5 in 6,5 odstotka.
Izvoz in menjava s tujino
Izvoz je bil za 3,9 odstotka večji kot leto prej. Izvoz blaga se je povečal za 4,6 odstotka, izvoz storitev za 1,6 odstotka. Uvoz je zrasel za 2,4 odstotka, v drugem četrtletju pa še za 8,4 odstotka. Ker je izvoz rasel hitreje od uvoza, je menjava s tujino medletno rast BDP povečala za 1,3 odstotne točke. V prejšnjih štirih četrtletjih je bil njen prispevek negativen.
V četrtletni primerjavi je slika drugačna. Vršilec dolžnosti direktorja UMAR Tomaž Perše je ob objavi dejal: »Ključna razloga za znatno upočasnitev rasti BDP glede na predhodno četrtletje sta bila skladno s pričakovanji tekoči upad izvoza in gradbenih investicij.« Medletni in četrtletni podatki si torej tudi tu ne nasprotujejo. Izvoz je višji kot pred letom dni, a nižji kot spomladi.
Po dejavnostih je dodana vrednost zrasla povsod razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Tam se je zmanjšala tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka. Najbolj je zrasla v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (6,0 odstotka), sledili sta trgovina, promet in gostinstvo (4,6 odstotka) ter predelovalne dejavnosti (4,0 odstotka).
Primerjava z evrskim območjem in EU
Eurostat je prvo hitro oceno za tretje četrtletje objavil 30. oktobra, drugo pa 13. novembra 2026. Po obeh je BDP v evrskem območju glede na drugo četrtletje zrasel za 0,4 odstotka, v Evropski uniji pa za 0,5 odstotka. V drugem četrtletju je rast znašala 0,6 oziroma 0,7 odstotka. Medletna rast je bila 1,3-odstotna v evrskem območju in 1,5-odstotna v EU. Število zaposlenih se je v obeh območjih ohranilo na ravni prejšnjega četrtletja. Med večjimi gospodarstvi je Španija zrasla za 0,6 odstotka in Nemčija za 0,2 odstotka. Italija je ostala na isti ravni, francoski BDP pa se je zmanjšal za 0,1 odstotka.
Za primerjavo je treba uporabiti enako prilagojene podatke. Slovenski desezonirani BDP je četrtletno zrasel za 0,3 odstotka, kar je malo manj od povprečja evrskega območja. Medletno je zrasel za 3,4 odstotka, kar je precej več. Tako je podatke ocenila tudi Banka Slovenije. UMAR navaja, da je slovensko gospodarstvo v prvih devetih mesecih po podatkih z izločenim vplivom sezone in delovnih dni zraslo za 3,9 odstotka, evrsko območje pa za 1,0 odstotka.
Podatki se po prvi objavi pogosto spremenijo. Medletna rast v tretjem četrtletju 2025 po današnjih podatkih znaša 2,4 odstotka, ob prvi objavi novembra 2025 pa je bila ocenjena na 1,7 odstotka.
Kaj pravijo Banka Slovenije in UMAR
Banka Slovenije je podatke komentirala na dan objave, 16. novembra 2026. Ocenila je, da se je rast umirila, a ostala široko osnovana, in sicer kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in ponovnemu zviševanju cen energentov. Opozorila je, da so gospodarski obeti izpostavljeni precejšnji negotovosti v mednarodnem okolju.
Kratkoročni napovedni modeli centralne banke so septembra kazali na 0,5-odstotno, oktobra pa na 0,7-odstotno četrtletno rast v tretjem četrtletju. Prva ocena SURS je s 0,3 odstotka nižja od obeh. Zadnja celovita napoved Banke Slovenije je iz junija 2026, ko je za leto 2026 napovedala 1,9-odstotno rast. Ta napoved je nastala pred objavo podatkov za drugo in tretje četrtletje.
UMAR je 10. septembra 2026 v jesenski napovedi za letos predvidel 3,8-odstotno rast, potem ko je spomladi napovedal 2,0 odstotka. Ob novih podatkih ocenjuje, da za leto 2026 ni večjih odstopanj od te napovedi. Med tveganji navaja trajanje in morebitno zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, gibanje cen energentov, motnje v dobavi skozi Hormuško ožino in morebitno zaostritev trgovinske politike ZDA.
Kaj je potrjeno in kaj ostaja odprto
Uradno objavljeno je: medletna rast 3,7 odstotka, četrtletna rast 0,3 odstotka, rast v prvih devetih mesecih 3,9 odstotka, medletni upad bruto investicij za 1,3 odstotka in pozitiven prispevek menjave s tujino v višini 1,3 odstotne točke.
Prva ocena, ki se bo spreminjala: SURS opozarja, da bodo ob reviziji spremenjene samo četrtletne časovne vrste, letni podatki o BDP in njegovih sestavnih delih pa ostanejo nespremenjeni. Po poročanju portala Ljubljana info bo urad četrtletne podatke za nazaj popravil maja prihodnje leto. Kako veliki so lahko popravki, kaže drugo četrtletje. Banka Slovenije je septembra navajala 1,8-odstotno četrtletno in 5,0-odstotno medletno rast, po zadnjih podatkih pa je bila rast 1,7- oziroma 4,9-odstotna.
Odprto vprašanje: Ali gre pri naložbah za začasen premor ali za trajnejši preobrat, iz objavljenih podatkov ni mogoče sklepati. Ustanovi umiritev povezujeta z zaključevanjem projektov in iztekanjem evropskih sredstev. Kako se bo to odrazilo v prihodnjih četrtletjih, bodo pokazali šele novi podatki in nove napovedi.
Odprto vprašanje: Celoletna rast za leto 2026 bo znana šele ob prvi letni oceni SURS. Napovedi ustanov se med seboj razlikujejo tudi zato, ker so nastale ob različno obsežnih podatkih.
Kje najti uradne podatke
- SURS objavlja četrtletne ocene BDP na spletni strani stat.si. Celotne časovne vrste so v podatkovni bazi SiStat, datumi objav pa v koledarju objav. V vsaki objavi sta tabeli izdatkovne in proizvodne strukture BDP, iz katerih je razvidno, kaj je prispevalo k rasti.
- Eurostat bo redne ocene BDP in zaposlenosti za tretje četrtletje objavil 7. decembra 2026 in 19. januarja 2027. Podatki držav članic so v zbirki namq_10_gdp.
- UMAR objavlja komentarje ob objavah BDP, pomladansko in jesensko napoved ter Ekonomsko ogledalo na umar.gov.si.
- Banka Slovenije objavlja mesečne preglede makroekonomskih gibanj in napovedi na bsi.si.- Pri branju novic o rasti je dobro preveriti dve stvari: ali gre za medletno ali četrtletno rast in ali so podatki originalni ali desezonirani. Ista objava lahko ponudi štiri različne številke (3,7; 3,4; 0,3 in 1,7 odstotka), ki so vse točne.
Viri
- Statistični urad RS (16. 11. 2026). Bruto domači proizvod, 3. četrtletje 2026: BDP v 3. četrtletju 2026 večji za 3,7 %. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/14728
- Statistični urad RS (2026). Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2026. https://www.stat.si/statweb/News/Index/14353
- Eurostat (30. 10. 2026). GDP up by 0.4% in the euro area and by 0.5% in the EU (preliminary flash estimate). https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-euro-indicators/w/2-30102026-ap
- Eurostat (13. 11. 2026). GDP up by 0.4% and employment stable in the euro area. https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-euro-indicators/w/2-13112026-ap
- Agence Europe (16. 11. 2026). GDP growth again estimated at 0.4% in euro area in third quarter of 2026. https://agenceurope.eu/en/bulletin/article/13982/21/gdp-growth-again-estimated-at-04-in-euro-area-in-third-quarter-of-2026
- Banka Slovenije (16. 11. 2026). Gospodarska rast se je v tretjem četrtletju umirila, a ostala široko osnovana kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. https://www.bsi.si/sl
- Banka Slovenije (september 2026). Pregled makroekonomskih gibanj, september 2026. https://www.bsi.si/sl/publikacije/p/pregled-makroekonomskih-gibanj-september-2026
- Banka Slovenije (16. 6. 2026). Napoved gospodarskih gibanj: Nadaljevanje zmerne gospodarske rasti; inflacija se bo po prehodnem povišanju postopoma umirila. https://www.bsi.si/sl/mediji/objave/napoved-gospodarskih-gibanj-nadaljevanje-zmerne-gospodarske-rasti-inflacija-se-bo-po-prehodnem-povisanju-postopoma-umirila
- UMAR (september 2026). Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2026. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/napovedi/jesen/2026/JN2026_3.pdf
- UMAR (november 2025). Komentar BDP: Okrevanje v izvoznem sektorju in znaten pospešek gradbene aktivnosti. https://umar.gov.si/novice/novice/obvestilo/komentar-bdp-okrevanje-v-izvoznem-sektorju-in-znaten-pospesek-gradbene-aktivnosti
- STA (16. 11. 2026). Slovensko gospodarstvo tudi v tretjem četrtletju z visoko rastjo. https://www.sta.si/3623098/slovensko-gospodarstvo-tudi-v-tretjem-cetrtletju-z-visoko-rastjo
- STA (16. 11. 2026). Umar: Upočasnitev gospodarske rasti pričakovana. https://www.sta.si/3623224/umar-upocasnitev-gospodarske-rasti-pricakovana
- STA (16. 11. 2026). Banka Slovenije: Gospodarska rast kljub umiritvi ostaja spodbudna. https://www.sta.si/3623168/banka-slovenije-gospodarska-rast-kljub-umiritvi-ostaja-spodbudna
- Lider (16. 11. 2026). Četrtletna gospodarska rast padla na 0,3 odstotka, nosijo jo gospodinjstva in izvoz zdravil. https://lider.si/cetrtletna-gospodarska-rast-padla-na-03-odstotka-nosijo-jo-gospodinjstva-in-izvoz-zdravil/
- RTV SLO (16. 11. 2026). Slovenski BDP je bil realno za 3,7 odstotka višji kot v enakem času lani. https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slovenski-bdp-je-bil-realno-za-3-7-odstotka-visji-kot-v-enakem-casu-lani/800297
- Siol.net (oktober 2026). Banka Slovenije: Gospodarstvo ostaja odporno na zaostrene geopolitične razmere. https://siol.net/novice/slovenija/banka-slovenije-gospodarstvo-ostaja-odporno-na-zaostrene-geopoliticne-razmere-704673
- Ljubljana info (16. 11. 2026). Slovensko gospodarstvo je v 3. četrtletju zraslo za 3,7 odstotka, a zagon pojenja. https://ljubljanainfo.com/novica/gospodarstvo/slovensko-gospodarstvo-je-v-3-cetrtletju-zraslo-za-37-odstotka-zagon-pojenja/458367


